Čeprav bodo žago na Gomilskem namesto septembra začeli graditi šele konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, Bronwlie zagotavlja, da BSW Timber ostaja pri prvotni časovnici. "Znotraj zastavljene časovnice vedno dopuščamo določeno stopnjo prilagodljivosti posamičnih procesov," je pojasnil.

Trenutno teče sprememba občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Braslovče. "Medtem intenzivno delamo na zaključevanju podrobne tehnične zasnove opreme. Ko bo sprememba OPN potrjena, bomo namreč potrebovali tudi spremembo gradbenega dovoljenja in moramo natančno vedeti, kaj bo v objektih, da jih bomo lahko primerno zasnovali."

V BSW Timber še naprej načrtujejo, da bo proizvodnja na Gomilskem, kjer bo tekla predelava lesa in proizvodnja lesenih izdelkov, stekla maja 2020. Peletarna in kogeneracija v Šoštanju naj bi sledila mesec dni kasneje, izdelava palet v Letušu pa bo naslednji korak. "Če bomo lahko projekt v Šoštanju pospešili, ga bomo, a je to delno odvisno tudi od dobaviteljev opreme. Globalna industrija je trenutno zelo zasedena, mi pa pri nakupu opreme želimo najboljšo vrednost," je dodal Brownlie.

Vrednost investicije bo 41 milijonov evrov. BSW Timber je za financiranje pripravil kombinacijo sredstev, ki jo sestavljajo lastna sredstva škotskega krovnega podjetja, že odobreno posojilo škotske Royal Bank of Scotland ter posojila iz Slovenije. S katerimi bankami v Sloveniji bodo sodelovali, Brownlie še ne razkriva, je pa zagotovil, da so pogovori zaenkrat spodbudni.

Ob tem miri strahove slovenskih malih žag, da jih bo veliki škotski tekmec pahnil čez rob: "Delimo mnenje gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, da vsaka industrija za uspeh potrebuje mala, srednja in velika podjetja. To vidimo tudi v drugih državah, kjer smo prisotni.

Razumemo pomisleke, a naša strategija v eni od prvih faz predvideva vzpostavitev procesov, ki nam bodo omogočili odkup žaganega lesa od obstoječih slovenskih žag, ki mu bomo lahko dodali vrednost in nato obogatene produkte poslali na mednarodni trg, kjer imamo vzpostavljeno močno prisotnost. Lahko zagotovimo ekonomijo obsega in razumemo tako logistiko dobave mednarodnim trgom kot tudi pričakovanja trga."

Brownlie je še spomnil, da strategija Les je lep, okoli katere se je že leta 2012 poenotila slovenska lesarska panoga, med cilji predvideva vzpostavitev treh večjih sodobnih žag v Sloveniji. "Naša investicija in poslovni načrti sovpadajo s to strategijo. Leto 2012 je že precej daleč in upamo, da bomo pomagali uresničiti zastavljeno," je dejal.

Zagotovil je, da želi biti BSW dolgoročno aktiven igralec v slovenskem gospodarstvu, zato je na pomisleke v Sloveniji zelo pozoren in jih razume. Izpostavil je tudi, da se predstavniki družbe že sestajajo s predstavniki slovenskih žag, med katerimi številne tudi že izvajajo ali načrtujejo investicije.

"Pomisleke sprejemamo, a še vedno v slovenskih gozdovih ostaja veliko neizkoriščene vrednosti. To je nazadnje pokazal vetrolom decembra 2017. Danes lahko greste na številne lokacije na območju Kočevja ali Postojne in vidite les, ki žal propada zaradi premajhnih zmogljivosti. Hkrati je ta vetrolom prizadel tradicionalni trg slovenskih lesarjev, Avstrijo," je opozoril Brownlie. "Vrednost lahko ohranjamo tu, v Sloveniji," je dodal.

Razlogov, zakaj je BSW Timber za svojo investicijo izbral Slovenijo, je veliko. Brownlie je med drugim izpostavil geografski položaj države v središču Evrope: "Geografsko je Slovenija popolno locirana za dostop tako do trgov v razvoju na Bližnjem in Daljnem vzhodu, kot tudi do razvitih trgov na Daljnem vzhodu, kjer smo prisotni."

Druga močna točka je infrastruktura, še posebej cestna, znotraj države. "Nedavna napoved tretje osi zgolj krepi našo oceno slovenske pripravljenosti na nadaljnje izboljšave notranje infrastrukture," je dejal Brownlie in dodal, da država prepriča tudi s kakovostjo lesa in znanjem.

Slovenija je BSW Timber prepričala tudi s članstvom v EU in območju z evrom. Škotov pa niso odvrnile ne davčna politika niti napovedane spremembe v obdavčitvi kapitalskih dobičkov, za katere so sicer slišali.

"To je suverena odločitev Slovenije. Mi se osredotočamo na izgradnjo dolgoročnega poslovanja tukaj in cenimo klimo v Sloveniji, ki je celostno gledano zelo naklonjena gospodarstvu in trgovini. Davki se bodo spreminjali, kot se v vseh državah, s tem si ne belimo glave. Dolgo smo že v poslu in smo prestali veliko različnih davčnih sprememb," je dejal Brownlie.

Prav tako sogovornik ni preveč kritičen do birokracije; na določene zastoje so računali že ob postavitvi časovnice projekta. "Govorimo o spremembah in razumemo, da je spopadanje s spremembami tako proceduralni kot tudi kulturni in emocionalni proces. Vsi se morajo navaditi in jih sprejeti. Birokracija v Sloveniji ni pretirana, zelo podobne procese vidimo tudi v Veliki Britaniji in Latviji," je povedal.

BSW Timber ima sicer proizvodnjo locirano v domači Veliki Britaniji, natančneje na Škotskem, v Angliji in Walesu, ter v Latviji. Na domačem trgu so največji igralec, v Latviji pa četrti največji.

V Sloveniji, ki bo torej njihova peta proizvodna država, imajo velike načrte. "Osredotočamo se na povečevanje vrednosti proizvodov, ki jih izdelamo. Vedno bo obstajala potreba po inoviranju in izboljšanju učinkovitosti, da lahko tekmujemo globalno. To vidimo v vseh naših žagah, trenutno smo denimo sredi velikega investicijskega programa v latvijski žagi," je povedal sogovornik.

Še posebej jih v Sloveniji zanima sodelovanje z drugimi podjetji, zlasti v gradbenem sektorju. "Z izboljšanjem tehničnih lastnostni lesa s primerno obdelavo lahko postanemo partner teh podjetij. Te družbe v Sloveniji že obstajajo in z njimi komuniciramo. Potrebujejo zanesljivo dobavo, ki jo mi lahko zagotovimo, to pa jim bo omogočilo vlaganja v razvoj novih produktov ter širjenje nabora izdelkov tako za domači kot mednarodni trg."

Sicer so v Veliki Britaniji investicijski načrti BSW Timber usmerjeni predvsem v zviševanje dodane vrednosti in širitev nabora izdelkov. V Latviji pa na dolgi rok vidijo precej potenciala za nadaljnjo širitev tako v državi kot njenih sosedah. Tudi geografska lokacija Slovenije predstavlja odlično vstopno točko v druge države, zlasti na trge nekdanje Jugoslavije in še dlje proti jugu.

Poslovnih rezultatov podjetja za minulo poslovno leto Brownlie sicer še ni mogel razkriti, saj finančno leto družbe traja od aprila do marca. Lanski rezultati bodo tako objavljeni šele konec koledarskega leta.

"Vendar vidimo izboljšanje celotne slike. Za nami so tri zahtevna leta, v novem finančnem letu pa se stanje izboljšuje in ravni dobičkonosnosti postajajo sprejemljivejše. Z zadnjimi leti nismo povsem zadovoljni, a jih moramo gledati tudi v luči večjih kapitalskih investicij v škotsko žago, pa tudi ciklične narave industrije," je pojasnil.

Sektor je namreč globalno gledano po letu 2008 zabeležil ogromen upad. Sedaj se kažejo znaki prebujanja industrije ob hitrejši gospodarski rasti, še posebej v Severni Ameriki.
Brownlie je opozoril na negotovost v Veliki Britaniji zaradi brexita. "V celoti je britansko gospodarstvo močno in precej odporno. BSW ima v obdobju ciklične rasti odlično priložnost, da ujame nekaj tega zagona in potenciala na trgu," je prepričan.

Sicer pa ima lesarska panoga zelo svetlo prihodnost, verjame Brownlie. Les je namreč kot material trajnosten in ima odlične termo in aktustične gradbene lastnosti. Slovenija pa ima z veliko kakovostnega lesa in znanjem na področju trajnostnega upravljanja v rokavu še posebej velikega aduta, je prepričan.